Srčni infarkt nastane, ko se zamaši ena ali več koronarnih arterij. Pojavi se bolečina, ki jo najpogosteje čutimo v prsnem košu, in se lahko širi tudi proti rokam, čeljusti, proti hrbtu ali proti trebuhu. Pomembno je, da ob takih bolečinah pomislimo tudi na možnost srčnega infarkta in čim prej pokličemo reševalce oziroma obiščemo zdravnika. Več časa kot preteče od začetka bolečine do terapevtskih ukrepov, več celic srčne mišice bo odmrlo in hujše bodo posledice. Srčni infarkt je vodilni vzrok umrljivosti tako moških kot žensk v razvitih delih sveta, kamor po pojavnosti bolezni spada tudi Slovenija. Na srečo imamo danes več oblik zdravljenja srčnega infarkta, kar lahko rešuje življenja in preprečuje trajne poškodbe.
Kako preživeti srčni infarkt, ko si sam?
Poskusimo si zamisliti določeno življenjsko situacijo: Ura je 16.00, sam se voziš domov po težkem delovnem dnevu in kreganju, utrujen si in slabovoljen. Resnično si pod stresom. Nenadoma začneš čutiti ‘določeno’ bolečino v prsih, ki se začne širiti navzdol proti roki in gor proti čeljusti. Od bolnišnice si oddaljen in ne veš, če bos lahko prišel do tja.
Kaj narediti?
Naredil si izpit iz prve pomoči, toda predavatelj ni nikoli govoril o tem, kako si lahko pomagaš sam, kajne!?
Ko oseba dobi srčni infarkt, njeno srce bije neenakomerno in prične čutiti slabost. Ima le še 10 sekund časa, preden pade v nezavest. V kolikor se to zgodi, poskušaj ostati kar se da miren in ne delaj panike, temveč takoj začni zelo močno in neprestano kašljati. Vsakič, preden zakašljaš, je potrebno globoko vdihniti zrak. Kašelj mora biti globok in dolg, iz prsnega koša.
Vdih in kašelj naj se brez prestanka izmenjavata vsaki 2 sekundi, vse dokler ne pride pomoč, oziroma dokler srce ne začne normalno biti. Na ta način žrtev infarkta lahko vzdrži do bolnišnice.
Globok vdih dovaja kisik v srce, kašelj pa povzroča, da se srce stiska in vzdržuje cirkulacijo krvi. Stiskanje srca prav tako pomaga pri obnovi normalnega ritma. Zmotno je mišljenje, da nisi izpostavljen srčnemu infarktu, ker si mlajši od 30 let, ker je danes zaradi spremenjenega načina življenja pogost v vseh življenjskih obdobjih.
Lahko ga preprečimo
Srčni infarkt lahko prizadene vse ljudi. Nekatere osebe so bolj dovzetne (v večji nevarnosti), da jih prizadene srčni infarkt predvsem zato, ker so pri njih prisotni dejavniki tveganja. Ti so:
- predhodna koronarna bolezen srca (miokardni infarkt, angioplastika, srčni obvodi, angina pektoris)
- starost: pri moških nevarnost za srčni infarkt naraste po 45. letu starosti, pri ženskah po 55. letu starosti oziroma po nastopu menopavze
- družinska obremenitev s srčno-žilnimi boleznimi: oče ali brat pred starostjo 55 let in mama ali sestra pred 65. letom starosti
- kajenje
- visok krvni tlak
- povišan holesterol
- čezmerna telesna teža oziroma debelost
- telesna nedejavnost
- sladkorna bolezen.
Kaj lahko naredimo sami, da srčni infarkt preprečimo?
Čim bolj se izogibajmo dejavnikom tveganja, ki pripeljejo do srčnega infarkta. Pomemben je zdrav življenjski slog, kamor sodi zdrava prehrana, veliko gibanja, opustitev kajenja in čezmernega uživanja alkohola. Paziti je treba na telesno težo. Dober pokazatelj ogroženosti za srčni infarkt je obseg pasu (merjen v višini popka), ki naj pri moških ne bi presegal 90 centimetrov in pri ženskah 80 centimetrov. Naš izbrani zdravnik ali zaposleni v posebnih ambulantah zdravstvenih centrov lahko opravijo temeljit klinični pregled in laboratorijske analize krvi in nam na podlagi izvidov izračunajo koronarno ogroženost. Večja kot je, bolj je pomembno, da zdravimo spremljajoče dejavnike tveganja, kot so povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola in glukoze v krvi in podobno.
